Kako je packa našla srečo …Godrnjavemu pajku v poduk…

4. 2. 2016

V kotu velike sobe je stala stara omara. Nihče se ni več spominjal, kje so jo dobili in kdaj.

Zadaj za omaro, v kotu za robom, je ležal bel list. Imel je en zavihan uhelj in od starosti je bil že malo porumenel. Na njem pa je živela prijazna, velika zelena packa, ki se je raztegovala skoraj čez cel list.

Prijazna packa pa je imela veliko smolo. Tik zraven nje je v temnem kotu živel majhen nergav pajek, ki je bil vedno slabe volje in se nikoli ni nehal pritoževati. Komaj si ga videl, tako je bil majhen, ampak kako zelo glaaaasen je bil!

Packa ni bila nikoli zadosti daleč stran od njega. Nikoli ga ni prav gledala. Kvarila mu je razgled. Prevelika je bila. Drugič spet premajhna. Prostor je bil zaradi nje preveč divje zelen in zato za pajkovo novo mrežo kar neprimeren. Preberi več

Srednja šola lastne vrednosti

23. 10. 2015

Kovinski zvok budilk se mi je zažrl v možgane. Besno sem jo pograbila in potlačila pod odejo. »Nujno rabim novo uro.« sem pomislila. »Ne prenesem je«. Še vsa omotična in zaspana sem zaslišala oddaljeno, a veselo pomenkovanje…

Toplo pomladno sonce je mirno grelo šolsko dvorišče. Tla so se svetlikala od ostankov mlakuž, v katerih se je še par dni nazaj topil sneg. Začeli so se prvi topli dnevi in narava se še ni povsem zbudila iz zimskega spanja.

Dijaki so se po odmoru zbrali na šolskem dvorišču, da bi na svežem zraku poslušali prvo popočitniško predavanje. Prestopali so se iz noge na nogo, ker jih je zeblo in čebljali. Čakali so novega učitelja, ki bi moral vsak trenutek prispeti… Preberi več

Kraljice zime Božična zgodba…Vsem ljudem v dar…

22. 12. 2005

…I…

Svilnato lesketanje v zraku je napovedalo njen prihod…

Nikodervodeča pot se je v mrzlem vetru, ki je vel od nje, odela v ledeno cvetje.

Dih jemajoč pogled njenih kristalnih oči je zasvojil vsakogar v njeni bližini.

Zima, kraljica mrzlih dni, je končno prispela. Preberi več

Iskanje

7. 11. 2003

Svilene sence odsevaš, zrcalo.

Svilene sence in znane obraze…

Vse, kar pokažeš, v sebi vidim,

sliko jasno, lepote, napake…

Vsi smo drug drugemu živo zrcalo.

Popolnež, prijatelj, sosed, zguba… Preberi več

Dom

5. 11. 2003

Z roko v roki

Po prstih neslišnih

Poiščeva najin svet…

Tam mir je doma

In bližina zvezd. Preberi več

Otrok

23. 10. 2003

Nežna, zvedava, trmasta glavica,

temne očke uprte v svet.

Polno poljubov, jezica mala

vdihne vsak dan v najin svet…

Z njo je ljubezen smisel dobila…

-Včasih koleno še kakšen obliž.- Preberi več

Volk in jagnje za dobro jutro!

4. 2. 2003

Lep dan se je narédil – sončen prav. Se volk pretegne v svoji veličini

(na toplem soncu leno je ležál, prebavljal jagnje, si mrmral),

da v dejanje kruto ga pravičnost sili, da zagotovo zdaj je prav ravnal.

»Le kaj današnje jagnje si domišlja?« renči si v brado in nergá:

»Da jagnje zdaj že misliti si upa?! Če volk požre zato ga, prav ravna!«

Preberi več

Zaupaj!

5. 9. 2002

-Zaupaj v življenje – so vedno učili,

za vsako vprašanje nekje je odgovor-

Prihranili so mi vsaj eno resnico.

Da ima več obrazov in da ni pravično…

Zavisti obraza nikoli ne vidiš.

Za hrbtom reži se in osle ti kaže. Preberi več