Kovaška

V železo vkujem svoj podpis,

ga v steklo vrazim, zakalim.

Drobim okove, spet živim,

podobo svojo izkrojim.

 

Z železom, z ognjem stkem si pot,

na njej ni več zablod, ne zmot,

da duša moja, kot nekdaj,

v življenje vrne se nazaj.

 

Lucia Žitnik, 22. 5. 2012