Kovaška
V železo vkujem svoj podpis,
ga v steklo vrazim, zakalim.
Drobim okove, spet živim,
podobo svojo izkrojim.
Z železom, z ognjem stkem si pot,
na njej ni več zablod, ne zmot,
da duša moja, kot nekdaj,
v življenje vrne se nazaj.
Lucia Žitnik, 22. 5. 2012